Zaključna misel o praksi v Nemčiji

Sedaj ko sem prišel iz Nemčije lahko zaključim, da mi je bilo na praksi , tako meni kot mojima sošolcema super. Pridobili smo veliko novih znanj na področju izdelave magnetov, ki se uporabljajo v najrazličnejših panogah in izdelkih. S tem ko smo bivali v tuji državi smo si tudi razširili obzorja in hkrati utrdili naše znanje angleškega jezika, kar pa ne pomeni da nismo izboljšali tudi  znanja naše nemščine. Med bivanjem v nemčiji pa smo postali tudi bolj samostojni, saj smo za veliko stvari morali poskrbeti sami, se pravi nakupovanje , kuhanje, pospravljanje, pranje oblačil ipd. Po mojem mnenju je bilo najtežje po treh tednih bivanja v Nemčiji iz nje oditi, saj sem se zelo hitro navadil na način življenja za mejami slovenije. Bivanje v Nemčiji je bilo po eni strani skoraj kot neke vrste počitnice med katerimi se izobražuješ, s tem hočem povedati, da čeprav sem bil v Nemčiji na praksi, tega občutka dostikrat nisem imel zaradi same pestrosti dogajanja na dnevnih osnovah .Všeč mi je bila tudi navada, da zmeraj ko si prišel na delo oz. prakso smo si eden drugemu, vsi ki smo se videli prvič ta dan, podali roko in se pozdravili. Ta navada mi je bila sprva zelo nenavadna, saj je pri nas v Sloveniji nisem nikoli zasledil. Ko pa sem se nanjo navadil, mi je postala všeč, saj kaže neke vrste odnos na delovnem mestu. Vsem ki pa oklevajo, ko se jim pojavi taka priložnost ,kot nam trem, pa svetujem da jo izkoristijo saj so strani take prakse lahko samo pozitivne.

Zadnji utrinki strokovne prakse v Essnu

Zadnji teden je mimo in prišel je čas, da se vrnemo domov. Zadnji teden smo se vsi trije posvečali formalnim opravkom kot je pisanje poročil in reševanje testa iz angleščine. Skozi celotno prakso smo se imeli zelo lepo še lepše pa smo jo zaključili z g. Miklavčičem, ko nas je peljal na večerjo v petek zvečer. Večerja ni bila kot vsaka in sicer, ko smo prispeli v restavracijo so takoj po naročilu večerjo skuhali kar pred tabo! Naša praksa je bila zelo zanimiva. Prvi teden smo pričeli z delom na vzdrževanju brizgalnih strojev kjer so nam tudi dodelili naše prve mentorje. Drugi teden pa se je praksa že bolj popestrila ko smo se menjavali med risanjem orodja v konstrukciji s programom Creo Parametric in Orodjarno. Za češnjo na vrhu torte je poskrbelo potovanje v Amsterdam kjer smo videli vse stare mestne ulice in burno vreme, ki se spreminja iz ure v uro. Po koncu vikenda smo se že z mislijo, da bo prakse kmalu konec odpravili na delo kjer pa smo tretji teden preživeli na oddelku ekstruzije. Na ekstruziji se na veliki mašini dela material iz različnih komponent , isti material pa gre kasneje na brizgalne stroje kjer se brizga magnete. Mislim, da lahko v imenu vseh treh rečem da je bilo za vse dobro poskrbljeno . Vse pohvale vsem mentorjem, ki so nam dajali znanje in izkušnje. Vsi trije se tudi zahvaljujemo vsem, ki so se za nas potrudili in nam to lepo izkušnjo omogočili. (Janez)

Amsterdam

                           

Prejšnje dni smo se odločili, da bi se to soboto odpravili na izlet. Nismo točno vedeli kam se bomo odpravili, vendar smo se na koncu odločili, da gremo na Nizozemsko v Amsterdam. Najprej smo se hoteli odpraviti kar z vlakom, vendar smo se po krajšem premisleku odločili za avtobus. Imeli smo že vse organizirano, ko se je Erik ponudil, da nas pelje z svojim avtomobilom.  Ker je bila to najcenejša in tudi najhitrejša opcija, smo se v soboto zgodaj zjutraj odpeljali proti Nizozemski. Vozili smo se slabi dve uri. Ko smo le prišli do Amsterdama, nas je Erik odložil in šel nazaj, mi pa smo odšli proti mestnemu središču. Naš prvotni namen si je bil ogledati znamenitosti in muzeje, vendar smo si ob dragih vstopnicah premislili. Amsterdam je mesto, ki je v večji meri zgrajeno na vodi. V večjih zalivih v mestu je veliko plavajočih stavb. Meni je bila najbolj zanimiva plavajoča kitajska restavracija zaradi same velikosti. Po vsem mestu so po ulicah vodni kanali, po katerih prevažajo turiste z ladjici, zato si je mesto tudi priborilo naziv Severna Benetke. Amsterdam je le malo večji kot Essen zato smo se ga hitro navadili. Ogledali smo si tudi kipe, ki so bili v mestnem središču zgrajeni po drugi svetovni vojni. Zanimiva je tudi glavna cerkev, ki smo jo videli le od od zunaj. V centru mesta je postavljen nekakšen manjši zabaviščni park z velikim panoramskim kolesom. Zaradi ozkih ulic in turistov se po Amsterdamu večina ljudi prevaža s kolesi. Kolesarjev je po ulicah toliko, da se moraš kar naprej umikati zvoncem. Proti večeru je začel padati dež, zato smo poklicali Erika in nas je prišel iskat.  Amsterdam je zanimivo mesto in si ga je vredno ogledati, če imate možnost. (Grega)

Začetek drugega tedna

Ko smo v ponedeljek zjutraj prišli na delo, so nas tam že pričakali novi mentorji. Na začetku smo se zmenili, da vsak teden zamenjamo mentorja in se tako naučimo različnih stvari iz drugih vsebin. Moje delo se je pričelo v konstrukcijskem oddelku, sošolca pa sta začela v orodjarni. Imeli smo priložnost spremljati postavitev nove linije, ki je prispela iz Idrije. S pomočjo mentorja Svena sem imel priložnost izrisati nekaj kosov, ki jih izdeluje Kolektor v Essnu. Sošolca sta čas ravno tako razstavljala orodja iz linije in novo delo v orodjarni njima je všeč. 

 











Kot vsak dan smo se tudi tokrat ob koncu delavnika do približno 10 minut oddaljene avtobusne postaje sprehodili peš. Pot avtobusa, ki pelje do Berliner-Platza traja do 15 minut. Berliner-Platz je središče Essna, kjer stojijo trgovski centri in tramvajske postaje. Tako smo se tam z avtobusa na podzemni postaji presedli na tramvaj in se z 10 minutno vožnjo odpeljali do postaje, ki je najbližje našemu stanovanju. Po tem se sprehodimo še za 10 minut do našega začasnega doma, kjer si skuhamo kosilo. Dan se zaključi, in v nov dan stopimo z zanimanjem in vnemo, kot vsak pretekli dan našega študijskega dela v Nemčiji. (Grega)

Foto utrinki prvega tedna

Konec prvega tedna v Essnu.

Ob koncu prvega tedna smo doživeli veliko novih stvari ter bolje spoznali mesto. Tudi v tovarni smo videli veliko novega, kar nam bo prineslo neprecenljive izkušnje za delo s stroji podobnimi tem, s katerimi delamo v Essnu. Na delovnem mestu vsa komunikacija poteka pretežno v angleškem jeziku. Vsak od nas je dobil svojega mentorja s katerim preživi dan. Na delo se vozimo s tramvaji in avtobusi. Javni prevoz uporablja tudi zelo veliko ljudi saj je zelo praktičen  način prevoza po mestu, tramvaj oz. avtobus za določeno relacijo se lahko pelje tudi trikrat na uro , ko pa prestopaš med prevozi je vse lepo usklajeno tako da lahko ujameš naslednji avtobus in tako rekoč brez večjih zamud, oziroma nevšečnosti potuješ z javnim prevozom. Našli smo tudi vse trgovine v katere moramo po hrano, nekaj novega zame pa je to, da je vse v bližini.  Se pravi da lahko do trgovine dostopaš zelo hitro.  Kolektor nas je tudi peljal na nogometno tekmo kjer smo zelo uživali. V soboto pa smo z g. Erikom (uslužbenec Kolektorja ki prihaja iz Slovenije) raziskali Essen in pa obiskal muzej Kruppa, ki je bil zelo zanimiv. Delil se je na tehnični in zgodovinski del, obiskali smo oba a bolj smo bili navdušeni nad tehničnim delom muzeja.  Zadnji dan tedna pa smo preživeli v stanovanju in tako se je teden tudi zaključil. (Sven)

Odhod iz Logatca in prihod v Essen.

V Essen smo se odpravili iz Logatca, v zgodnjih urah v nedeljo. Na pot smo se odpravili z  manjšim kombijem, ki nas je peljal do manjšega letališča v  Celovcu. Na letališču je vse potekalo gladko in smo se zato tudi dokaj hitro vkrcali na letalo. S tako velikim letalom smo nekateri leteli prvič, zato je bila to za nas nepozabna izkušnja. Pristali smo v Kolnu, kjer pa nas je na veliko večjem letališču že pričakal g. Bogo Miklavčič, direktor podjetja Kolektor Magnet Technology, ki nas je peljal v mesto. Z nami je šel tudi v bližnjo trgovino, kjer smo si nakupili vse potrebno za tisti dan. Nato smo se vsi skupaj odpravili proti našemu stanovanju. Nad stanovanjem smo bili vsi očarani. Ko smo bili seznanjeni s stanovanjem sta profesor Ivan Klenovšek. in g. Bogo odšla. Ker nas je pot utrudila smo ta dan odšli v postelje tudi hitreje kot sicer  in tako se je zaključil naš prvi dan v Essnu. (Sven)